-
DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI
Poklicni in domači oskrbovalci mimogrede »pohodijo« oskrbovanca; on ne zastoka in ne odskoči, sami tega svojega vedenja ne opazijo. Ne stopijo mu na nogo, ampak pohodijo njegove želje in potrebe v dobri veri, da odgovorno skrbijo zanj. Za njegovo varnost v resnici odgovarjajo, toda tudi on je svoboden človek. Kako preprečevati te hude nesporazume in stiske na obeh straneh?
V bližnjem domu za starejše sem ob nedeljah rad obiskal devetdesetletno sosedo, s katero že od nekdaj prijateljujemo. Kosila je v majhni jedilnici v svojem nadstropju skupaj s še enim od stanovalcev – imenujmo ga Aleš, medtem ko so drugi jedli v svojih sobah ali skupni domski jedilnici. Aleš je bil enkrat pri močeh, drugič pa tako nebogljen, da ni mogel narezati mesa ali celo jesti sam. Do strežnice je bil ob svoji blagi demenci včasih prav nesramen. Tako je bilo tudi tisto nedeljo. Razrezala mu je meso, ga s prijazno odločnostjo pitala in govorila, naj je, da se spet okrepi, saj je prejšnje dni ležal bolan v sobi. On se je branil, da ne more jesti, hrana mu je iz ust škropila nazaj na krožnik.
Spremembe v pokojninskem sistemu bodo uvajali postopno
Med reformami, ki naj bi jih Slovenija v kratkem izpeljala, je tudi pokojninska. Na okrogli mizi o pokojninskem sistemu na Festivalu za tretje življenjsko obdobje in na pogovoru, ki ga je o prihodnosti tega sistema organizirala Pokojninska družba A, je Igor Feketija, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predstavil glavna izhodišča sprememb, ki bodo stvar pogajanj. Nova reforma naj bi bila sprejeta naslednje leto, veljati pa naj bi začela leta 2025. Vendar naj bi bilo tokrat uveljavljanje sprememb postopno z daljšimi prehodnimi obdobji.
-
Spominska plošča prvi izšolani babici v Slovenj Gradcu
V Meškovi ulici v Slovenj Gradcu so 15. septembra svečano odkrili spominsko ploščo, posvečeno eni prvih izšolanih slovenskih terenskih babic in prvi v Slovenj Gradcu. Plošča je na hiši, kjer je Marija Ovčar stanovala vse do smrti 4. novembra 1975.
Marija Ovčar se je rodila 10. marca leta 1891 v Bohovi v Mariboru. Že kot otrok je morala koračiti po njivah velikega očetovega posestva. Ko je še obiskovala osnovno šolo, ji je umrla mama. Oče je bil kmetovalec in župan. Po službeni dolžnosti je k županu prihajal tudi orožnik Ignac Stropnik, s katerim se je Marija poročila leta 1910. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Jože, Herman in Zofija. Družina se je v tistem času kar trikrat selila, najprej v Dobovo, nato v Brežice in nazadnje, leta 1919, v Slovenj Gradec.
-
Za slovenske zmage
Čeprav bodo volitve za devet sedežev v evropskem parlamentu šele junija prihodnje leto, se je v političnih strankah že začelo prerivanje, kdo izmed strankarskih veljakov bo uvrščen na strankarske liste v tekmi za to ugledno in finančno mamljivo funkcijo. Evropski poslanec namreč zasluži kar za 2.812 evrov več kot predsednica oziroma predsednik države. Res je sicer, da se njihovi prejemki plačujejo iz proračuna evropskega parlamenta, vendar se ta »napaja« s prispevki držav članic.
Dobrodelni prispevek namesto sveče
Tudi brez prižgane sveče in drage ikebane lahko ob 1. novembru izkažemo spoštovanje do pokojnih, sporočajo iz dobrodelnega društva Fundacija Svečka. S tem se ne bomo izneverili tradiciji, pač pa bomo spomin na pokojne dostojno združili s trajnostnim ravnanjem.
Fundacija Svečka že 15. leto zapored pripravlja ekološko-humanitarno akcijo Manj svečk za manj grobov, v kateri lahko namesto nakupa plastične sveče prispevamo denar za zdravstvene naprave in pripomočke, ki lajšajo ali celo rešujejo življenja. Prostovoljce projekta boste našli v teh dneh pred pokopališči v 27 krajih po Sloveniji, za prispevek boste prejeli ekološko zastavico, ki jo položite na grob.
Do konca leta nekoliko višje pokojnine in zimski letni dodatek
Kot so sporočili z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) bodo upokojenci v novembru in decembru dobili nekoliko povišane prejemke, najprej dodatek v višini 1,8 odstotka pokojnine oz. nadomestila iz oktobra, decembra pa še zimski letni dodatek, ki bo znašal 40 odstotkov izplačanega letnega dodatka v letošnjem letu.
Tisti, ki so do njega že upravičeni, ga bodo prejeli 20. decembra. Tistim, ki bodo upravičenje do letnega dodatka za leto 2023 pridobili kasneje na podlagi odločb o priznanju nove pravice z učinkom za nazaj pa bo izplačan šele aprila prihodnje leto.
-
Duševnih težav ne smemo skrivati, poudarjajo pri društvu Ozara Slovenija, nacionalnem združenju za kakovost življenja, kjer z različnimi programi zagotavljajo strokovno pomoč in podporo ljudem z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ljudem v duševni stiski in njihovim svojcem.
Razbijanju še vedno močno ukoreninjenih tabujev, povezanih s psihotičnimi motnjami in samomorom, je namenjen dogodek, ki se bo odvil v petek, 20. oktobra 2023, v Štihovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Samopregledovanje rešuje življenja
Evropska zveza Europa Donna pred 15. oktobrom, Dnevom zdravih dojk, opozarja na pomen zdravega življenjskega sloga za zdravje dojk. V t.i. rožnatem oktobru še posebej poziva ženske vseh starosti h rednemu mesečnemu samopregledovanju, ki pripomore k zgodnjemu odkrivanju raka dojk.
Pripravili so kampanjo “Najboljši prijateljici potipaj po zdravju”, ki spodbuja tudi pogovore med prijateljicami o samopregledovanju, bolezni, strahovih in poudarja pomen prijateljstva v času bolezni. Za pomoč pri rednem mesečnem pregledovanju sta na voljo tudi mobilna aplikacija in spletna stran: https://breast-test.com/
Orglice vesele bodo spet zapele
Že 24. Mednarodni festival ustnih harmonik »(ah), TE ORGLICE« bo letos znova potekal v živo in sicer v soboto, 14. oktobra, ob 19. uri v Kulturnem domu Mokronog. Na koncertu se bodo predstavili različni orgličarji, tako dolgoletni prijatelji festivala kot tisti, ki se bodo občinstvu predstavili prvič.
Gala večerni koncert, poimenovan Stanetove orglice, bo posvečen Stanetu Pečku, idejnemu očetu festivala »(ah)«, TE ORGLICE. Bil je pisatelj, glasbenik in scenarist ter pomemben (so)ustvarjalec številnih dogodkov na različnih področjih ljubiteljske kulture v slovenskem prostoru in širše. S festivalom pa je to ljudsko glasbilo postavil na koncertne odre in predstavil Mokronog kot edinstvenega prijatelja orglicam.
Skrbi za starejše moramo nameniti večji pomen in ugled
NAŠ POGOVOR
Na področju skrbi za starejše že desetletje bolj ali manj gasimo posamezne požare, ne rešujemo pa celostne problematike, pravi Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS). Od skupaj 106 je v skupnost vključenih 95 domov za starejše občane in posebnih socialnih zavodov za odrasle, to so tako javni zavodi kot koncesionarji. Kot pravi sogovornik, skušajo ustvariti čim stabilnejše okolje za izvajanje oskrbe, kar postaja zaradi pomanjkanja kadrov in neprimerne metode določanja cen socialnovarstvenih storitev vse težje.