Na Slovenski filantropiji, ki je koordinatorica Slovenske mreže prostovoljskih organizacij, v katero je vključenih 1.900 prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom, si želijo, da bi bilo prostovoljstvo bolj videno in prepoznano. Zato na mednarodni dan prostovoljstva, 5. december, prirejajo 14. Slovenski kongres prostovoljstva. Predstavili bodo dobre prakse ter skupaj raziskovali kako prostovoljstvo še boljše podpreti in razvijati naprej, tudi znotraj okvira Strategije razvoja prostovoljstva 2024-2028. Dan prostovoljstva sicer poteka pod geslom Moč skupnega dela s podnaslovom Če bi vsak ... 

 Na dan obletnice rojstva Franceta Prešerna, ki bo v nedeljo, 3. decembra, bodo kulturne ustanove po vsej državi brezplačno odprle svoja vrata. Zvrstili se bodo raznovrstni kulturno-umetniški dogodki.

Zvrstili se bodo raznovrstni kulturno-umetniški dogodki: gledališke in plesne predstave, razstave, koncerti, filmske projekcije, predavanja, delavnice, vodenja in številne druge prireditve, namenjene vsem starostnim skupinam. Nekateri dogodki bodo potekali že v soboto.

Program po regijah ali zvrsteh najdete na: https://www.zvkds.si/sl/elkd/elkd-prireditve

 Pred mednarodnim dnem invalidov, ki bo 3. decembra,  tako varuh človekovih pravic Peter Svetina kot minister Luka Mesec poudarjata, da je za učinkovitejše urejanje invalidske problematike in večje vključevanje invalidov v družbo nujno okrepiti sodelovanje med vladnimi ustanovami, resornimi ministrstvi in invalidskimi organizacijami.

"Samo s sodelovanjem je mogoče dosegati napredek, ki temelji na načelih trajnosti in ki omogoča blagostanje prav vsem njenim članom," meni Peter Svetina. Država si je sicer z akcijskim načrtom do leta 2030 postavila nekatere cilje, na katere jo vztrajno opozarja tudi Varuh, kot so deinstitucionalizacija, oblikovanje ukrepov za odstranjevanje ovir za polnopravno udeležbo invalidov in ukrepi proti njihovi diskriminaciji. Ampak uresničevanje pravic po njegovem mnenju  poteka prepočasi. 

 V Sloveniji se soočamo s porastom nasilja nad ženskami, zlasti intimnopartnerskega. Starejše ženske so ena izmed najbolj ranljivih družbenih skupin, pred jutrišnjim mednarodnim dnevom boja proti nasilju nad ženskami, opozarjajo nevladne organizacije.

Z višanjem starosti žensk se stopnja tveganja revščine pri tej starostni skupini zvišuje bolj kot pri moških, kažejo analize Statističnega urada RS. Ker delež starejših žensk narašča, se tudi stopnja tveganja revščine občutno zvišuje. Lani je v državi pod pragom tveganja revščine živelo več kot 130.000 žensk, od tega jih je bila tretjina starejša od 65 let, poudarjajo v delovni skupini za nenasilje v zdravstveni in babiški negi v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica - Zveza).

Novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je od 1. januarja 2024 dalje uvedla plačilo obveznega zdravstvenega prispevka. Za uživalce prejemkov, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije kot glavni izplačevalec, bo zavod dolžan od prejemkov odtegniti znesek obveznega zdravstvenega prispevka v višini 35 evrov. Ta odtegljaj bo v januarju 2024 prikazan na obvestilu o nakazilu.

V primerih, ko bo za določene uživalce dolžna obvezni zdravstveni prispevek plačati Republika Slovenija,  tega zneska ne bo odtegnil. Podatke o teh uživalcih bo pridobil zavod sam, zato upravičencem ni potrebno pošiljati dokazil ali posebnih vlog, so še sporočili iz Zavoda Za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

 Črni petek se je razširil tudi k nam, saj trgovci kar tekmujejo, kateri bo ponudil privlačnejšo ponudbo in več godnosti. Pa še »raztegnili« so ga na skoraj ves november. Vendar se vse obljube iz oglasov ne uresničijo vedno, opozarjajo na Evropskem potrošniškem centru Slovenije.

Pripravili so nasvete za varnejše nakupovanje, da boste lahko ločili resnično ugodne ponudbe od navidezno ugodnih.

1. Ta novi sušilnik se ne bi smel tako kmalu pokvariti

Naj bo črni petek ali ne, zaslužite si izdelke, ki trajajo. V Evropi velja zakonska garancija tudi za znižano blago. To pomeni, da ste v primeru okvare sušilnika za lase ali katerega koli drugega izdelka do dveh let po nakupu upravičeni do zamenjave ali vračila denarja.

 Vranske rož’ce, članice sekcije ustvarjalk, ki deluje pod okriljem Univerze za tretje življenjsko obdobje Vransko vabijo na 8. vseslovensko razstavo rož iz krep papirja.

Pridružili se jim bodo še rokodelci in rokodelke z drugih koncev Slovenije. Razstavo, ki bo imela tudi pridih bližajočih se praznikov, si lahko ogledate v soboto, 18., in v nedeljo, 19.  novembra 2023, med 10. in 18. uro v Športni dvorani Vransko.

Vstopnine ni, zaželeni so prostovoljni prispevki.

 Slovenski založniki se bodo predstavili s svojimi knjižnimi novostmi na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od torka, 21. novembra, do nedelje, 26. novembra. Država gostja 39. Slovenskega knjižnega sejma, katerega moto je Beseda besedi,  je Srbija, mesto v gosteh pa Šoštanj. 

Sejem bo odprla predsednica države Nataša Pirc Musar v ponedeljek, 20. novembra, ob 18. uri. Na slovesnosti bodo podelili Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva. Na sejmu pa bodo obiskovalci tradicionalno lahko glasovali za knjigo leta, zanjo že poteka glasovanje preko spleta. V sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev bodo podelili še nagrade za literarni prvenec leta, za najlepše oblikovano knjigo ter z Združenjem Manager za najboljšo poslovno knjigo.

 V Cankarjevem domu v Ljubljani so pripravili dva dogodka, ki povezujeta kulturo, umetnost, zdravje, blagostanje – na temo glasbe in demence. Namenjena sta tudi bližnjim oseb z demenco.

V Klubu CD bo 16. novembra o prepletu umetnosti s preteklostjo, spominjanju in razpadu spomina pri demenci predaval nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek (ob 19. uri). »Umetnost, posebej glasba, nam vzbuja čustva, ustvarja čutne izkušnje, ostri kognitivne procese, vse to pa lahko sproži priklic spomina in doživetje svojega Jaza. Umetnost nam je vsem – posebej pa trpečim in bolnim – lahko uteha in zdravilo; obolelim z demenco pa je umetnost kot romanje, na katerem med sencami preteklosti znova najdejo (četudi razbite in četudi le za hip) delčke Sebe.«

  Danes praznujemo dan slovenskega znakovnega jezika, ki je materni jezik gluhih. Kot jezik sporazumevanja ga pri nas uporablja okoli 1500 oseb. Na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) poudarjajo, da se lahko vsak nauči nekaj kretenj in tako pomaga širiti ozaveščenost o gluhi skupnosti.

Slovenski znakovni jezik, ki je bil leta 2021 vpisan v ustavo,  temelji na uporabi rok, mimike obraza in gibanja telesa. Prstna abeceda se lahko uporablja skupaj z znakovnim jezikom. "Zelo preprosta je kretnja za besedno zvezo rad te imam, ki jo pokažemo tako, da iztegnemo palec, kazalec in mezinec," so zapisali na ZDGNS.