Zdravje
-
Dobro počutjedecember '23Zdravje
Zaprtje je ena izmed najpogostejših težav prebivalcev v razvitejših državah. V starejšem življenjskem obdobju se s takšno prebavno motnjo srečuje že več kot polovica ljudi.
Za normalno štejemo iztrebljanje od trikrat na dan do enkrat na tri dni. Pogostost odvajanja blata je odvisna od posameznikovega metabolizma, načina prehranjevanja, telesne dejavnosti, morebitnega jemanja zdravil, izpostavljenosti stresu, starosti in drugih dejavnikov. O zaprtju govorimo, ko gre za iztrebljanje majhne količine trdega blata manj kot trikrat na teden, spremljajo ga napenjanje med odvajanjem in občutek nezmožnosti popolnega praznjenja črevesja, napihnjenost, nelagodje in tiščanje v trebuhu. Kadar se zaprtje pojavi nenadoma pri sicer zdravi osebi, je lahko znamenje resne bolezni, zato je v takem primeru potreben obisk zdravnika.
Priznanja prostovoljcem Društva Šola zdravja
Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva je svoje delovanje predstavilo Društvo Šola zdravja. To je humanitarna organizacija, čigar osnovna dejavnost »Jutranja telovadba 1000 gibov« in projekt »Dihamo z naravo« temelji prav na prostovoljcih, ki vodijo vsakodnevna jutranja razgibavanja po vsej državi.
Konec lanskega decembra je z njimi sodelovalo 584 prostovoljcev, v letu 2022 so opravili 52.795 prostovoljskih ur, kar je bilo ovrednoteno s 572.934 evri. Veliko članov prostovoljno sodeluje tudi z domovi starejših občanov ter z drugimi socialnimi ustanovami in vzgojno varstvenimi zavodi, spremlja otroke v šolo (v okviru projekta Pešbus), se udeležuje dobrodelnih prireditev in je vedno pripravljeno priskočiti na pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Letos je društvo prejelo mednarodno nagrado fundacije Fit For Life iz Ženeve, ki podpira neprofitne organizacije in socialna podjetja oziroma njihove pionirske projekte na področju spodbujanja zdravega staranja po vsem svetu. Poleg Društva Šola zdravja iz Slovenije so bili med 350 prijavami izbrani še projekti iz Anglije, Irske in Avstrije.
Do večjega vključevanja invalidov v družbo le s sodelovanjem
Pred mednarodnim dnem invalidov, ki bo 3. decembra, tako varuh človekovih pravic Peter Svetina kot minister Luka Mesec poudarjata, da je za učinkovitejše urejanje invalidske problematike in večje vključevanje invalidov v družbo nujno okrepiti sodelovanje med vladnimi ustanovami, resornimi ministrstvi in invalidskimi organizacijami.
"Samo s sodelovanjem je mogoče dosegati napredek, ki temelji na načelih trajnosti in ki omogoča blagostanje prav vsem njenim članom," meni Peter Svetina. Država si je sicer z akcijskim načrtom do leta 2030 postavila nekatere cilje, na katere jo vztrajno opozarja tudi Varuh, kot so deinstitucionalizacija, oblikovanje ukrepov za odstranjevanje ovir za polnopravno udeležbo invalidov in ukrepi proti njihovi diskriminaciji. Ampak uresničevanje pravic po njegovem mnenju poteka prepočasi.
-
Dobro počutjeseptember '23Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Osemdesetletna bralka Veronika piše, da jo že nekaj let poleti srbi koža na obrazu, najbolj ob robu lasišča. Občuti drobno pikanje, srbenje, koža tudi peče, sicer pa ni vidnih znakov. Srbenje jo zelo moti, saj vzbuja slabo počutje in nerazpoloženje. Ne more ugotoviti, ali je vzrok hrana, sonce ali vročina. Zanima jo, ali obstaja kakšno sredstvo, ki bi ji težavo vsaj olajšalo.
Koža ljudi v zrelih letih je tanjša, počasneje se obnavlja, zato je tudi občutljivejša za vse, kar bi jo lahko dražilo. Najverjetneje so vaše težave posledica preobčutljivosti za sončne žarke, lahko tudi zaradi povečanega potenja. K težavam na robu lasišča lahko pripomore tudi nekoliko povečano delovanje žlez lojnic. Podobne težave lahko povzroči tudi uporaba premastnih negovalnih krem in mazil, tudi zaščitnih krem pred UV-žarki ali uporaba neprimernih pokrival.
-
Zdravilna moč poezije
Poezija nas povezuje z lepoto sveta in vsem dobrim, a tudi spominja na vse težave, s katerimi se morda spopadamo. Ne izogiba se težkim temam, nasprotno, pogosto jih celo izpostavlja, s tem pa nam sporoča, da so tudi drugi izgubili ljubljene, doživeli razočaranja, se soočali z žalostjo ali trpeli tako, kot trpimo sami. Pomaga nam, da sprejmemo lastne strahove in občutke odmaknjenosti, ter nam daje občutek povezanosti v širši skupnosti.
Znanstvene študije na Univerzi Johns Hopkins pritrjujejo tezi, da je poezija koristna za zdravje. Raziskava iz leta 2021 je pokazala, da sta branje in pisanje pesmi pri posameznikih opazno znižala raven negativnih čustev, kot so strah, žalost, jeza, zaskrbljenost in utrujenost. Kot eno od pesmi, s katero se lahko poistovetimo, navajajo pesem Hiša za goste Jalal al-Din Rumija, sufijskega mistika iz 13. stoletja in še danes enega najbolj cenjenih pesnikov, ki pravi, naj na vse življenjske izkušnje in občutke, tako negativne kot pozitivne, gledamo kot na začasne obiskovalce v naši hiši za goste – v nas samih. Pesem potrpežljivo in sočutno svetuje, naj tudi negativna čustva prepoznamo kot učitelje, ki so potrebni za našo osebno rast.
-
Starejšim dostopna uporaba tehnologije
Tehnološki napredek in staranje prebivalstva sta značilna trenda, ki na globalni ravni eksponentno naraščata. Oba prinašata velike družbene izzive in povzročata ogromne spremembe v razvojnih modelih. Staranje je neizogiben del življenja, bistveno za današnje in prihodnje rodove pa je, da družba v največji meri spodbuja aktivno in zdravo izkušnjo staranja. Tehnologija in znanost nam omogočata, da živimo dlje, ostanemo dalj časa aktivni in živimo bolj polno v vseh življenjskih obdobjih.
-
Sedem prvih znakov demence
V Veliki Britaniji trenutno živi 900.000 ljudi z demenco (v Sloveniji več kot 43.000, op. avt.), napovedi pa kažejo, da se bo število do leta 2040 povečalo na 1,6 milijona. Največ primerov, tj. 95 odstotkov, je posledica alzheimerjeve bolezni, nevrološke motnje, ki povzroča degenerativne spremembe v možganih. Prvi simptomi se pokažejo že v zgodnji fazi, zato je treba biti nanje pozoren, opozarjajo strokovnjaki.
1. Pogosto izgubljanje predmetov. Vsakdo kdaj pozabi, kje je odložil ključe, a stalno pozabljanje, kam je odložil očala, ali odlaganje predmetov na nenavadnih mestih, na primer televizijskega daljinskega upravljalnika na polici s hrano, sta lahko prvi resni znak demence.
Sivi lasje: nosite jih kraljevsko
Dobro počutjefebruar '23Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Moda
Barva vaših las bolj kot oblika pričeske vpliva na to, kako vas ljudje vidijo. Videz popolne urejenosti z naravno sivim tonom pa boste dosegle z zdravimi sijočimi lasmi in urejeno pričesko.
Hollywoodske igralke, ki so se odločile za naraven videz s sivimi lasmi, potrjujejo, da smo ženske v starejših letih lepe tudi s sivimi lasmi. Med zvezdnicami posebej izstopata legendarna britanska igralka Judi Dench, ki še vedno redno dobiva filmske vloge, šteje pa že 88 let, in 76-letna britanska igralka Helen Mirren, ki je še vedno izjemna. Bralci revije People so jo lansko leto izbrali za najlepšo in je tako krasila naslovnico posebne izdaje revije. Igralka je bila ob novici zelo presenečena. Sama pa namesto besede lepota raje uporablja besedo prezenca, ker ji beseda ponazarja samozavest in uživanje polnega življenja. In ne nazadnje je bila tudi pokojna britanska kraljica Elizabeta II. zagovornica lepote sivih las in je vedno imela urejeno pričesko.
-
Zgodbejanuar '23Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Spoznajte jih
Mojster fotografije Janez Korošin, rojen leta 1935 v Ljubljani, še vedno fotografira in uživa pri izdelavi svojih posnetkov v laboratoriju. Ostal je zvest analogni fotografiji in velja za enega velikih mojstrov črno-bele fotografije, ki je njegova velika ljubezen.
Vse od leta 1952 je sodeloval z več kot 900 fotografijami in diapozitivi na več kot 350 razstavah doma in tujini, postavil je veliko samostojnih razstav in prejel prek 95 diplom in priznanj. Leta 1996 ga je Fotografska zveza Slovenije počastila s priznanjem Janeza Puharja za življenjsko delo v fotografiji. Mednarodna zveza za fotografsko umetnost FIAP mu je leta 2000 podelila naziv EFIAP – Excellence (odličnjak). V Cankarjevem domu pa so mu za 80. rojstni dan priredili pregledno razstavo njegovega dotedanjega dela.
Novosti pri pridobitvi pravic na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
S 1. januarjem 2023 so na področju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja začele veljati nekatere novosti, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.
Med najpomembnejšimi je izenačitev odmerne lestvice za moške in ženske. Tako zdaj znaša odmerni odstotek za 40 let dopolnjene pokojninske dobe za ženske in za moške 63,5 odstotka, za 15 let zavarovalne dobe pa 29,5 odstotka. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se tako moškemu kot ženski prišteje po 1,36 odstotka pokojninske osnove.