Na današnji dan, 26. januarja 1974, je izšla prva številka Vzajemnosti kot mesečna priloga Delavske enotnosti. Leta 1985 pa je začela izhajati kot samostojna revija.

 Vzajemnost so kot nadgradnjo glasil Samouprava zavarovancev in Upokojenec izdajali Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS, Društvo upokojencev SRS in Časopisno založniško podjetje Delavska enotnost.  Kot beremo v prvi številki je bilo v imenu "poudarjeno eno od temeljnih načel pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga drugače opredelimo tudi z geslom vsi za enega, eden za vse. Poseben pomen pa dajejo temu imenu tudi spomini na predvojna društva Vzajemnosti, ki so mnogo pomenila v sindikalnem gibanju."

Ob koncu preteklega leta je pričel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N), pri čemer se večina novosti prične uporabljati s 1. januarjem 2024. Navedeni zakon vzpostavlja dve ključni novosti, ki bosta v prihodnje izboljšali socialni položaj nekaterih vdov oziroma vdovcev ter delovnih invalidov. 

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sporoča, da ZPIZ-2N uvaja pojem  zagotovljene vdovske pokojnine,  ki se odmeri vdovi ali vdovcu, ki uveljavlja ali je uveljavil pravico do pokojnine in izpolnjuje tako pogoje za pridobitev pravice do vdovske kot tudi pravice do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine po ZPIZ-2. Zagotovljena vdovska pokojnina se odmeri  v višini seštevka  starostne, predčasne ali invalidske pokojnine ter osnove za odmero vdovske pokojnine iz prvega odstavka 60.

NAŠ POGOVOR

Sredi poletja je prevzela vodenje Zveze društev upokojencev Slovenije, naše največje nevladne organizacije, nasmejana, energična in odločna Zdenka Jan iz Šempetra v Savinjski dolini. Širni Sloveniji je bila še neznana, zato pa so jo toliko bolj poznali na Celjskem in jo tudi predlagali za predsednico krovne organizacije. V aktivnem obdobju je delala kot kriminalistka, ki se je na celjski policijski upravi ukvarjala z mladinskim kriminalom. Z možem živi na hmeljarski kmetiji in je ponosna mama dveh odraslih sinov.

Aktualno

Revne upokojenke in upokojenci so med ekonomsko najranljivejšimi skupinami v sodobni družbi, saj je njihova zmožnost, da se dvignejo iz revščine, dejansko zelo omejena. Pri tem so tveganju revščine podvržene zlasti starejše ženske, ogrožene so tudi kmetice in kmetje.

Starostna revščina je bila osrednja nit pogovora na okrogli mizi, ki jo je pripravil zavod Opro in na kateri so sodelovale tudi tri sociologinje z različnih področij. Kot je poudaril direktor zavoda dr. Otto Gerdina, mednarodne organizacije že vrsto let opozarjajo na problem revščine, še posebej pri starejših. Stopnja revščine v 27 državah Evropske unije je leta 2022 znašala 16,5 odstotka, v Sloveniji pa dobrih 12 odstotkov, vendar pa je bila pri ljudeh, starejših od 65 let, še višja, skoraj 19 odstotkov. Velike razlike so med spoloma, saj je bilo za ženske, starejše od 65 let, lani tveganje revščine 22,2 odstotka, za moške pa 14,6 odstotka. Sicer pa je bila zadnja raziskava o revščini pri nas opravljena leta 2010.

Z Vzajemnostjo čez Pelješki most

Dragi bralci in prijatelji Vzajemnosti, v jubilejnem letu, ko Vzajemnost praznuje abrahama, bomo poskrbeli za še bolj zanimivo in veselo srečanje, tokrat že 18. po vrsti. Lahko vam že izdamo, da bomo nastanjeni v bosanskem Neumu ob Jadranskem morju, kjer smo pred leti že bili, vendar v drugem hotelu, in od koder bomo imeli lepo izhodišče za zanimive izlete. Med drugim se bomo zapeljali tudi čez Pelješki most, ki bi ga radi videli, kot ste nam zaupali, potem pa bomo z ladjico odpluli še na Korčulo. Na pot bomo šli v nedeljo, 2. junija, zjutraj in se vrnili v sredo, 5. junija, zvečer. Rezervirajte si čas in se nam pridružite. Na Kompasu obljubljajo, da bo tudi cena ugodna. Vse podrobnosti o letošnjem srečanju bomo objavili v februarski Vzajemnosti.

Anketa 

Naše zvesto bralstvo smo ob 50. obletnici povprašali za mnenje o reviji Vzajemnost.

Helena Murgelj, upokojena učiteljica, Otočec: »Naročnica sem že dobrih petnajst let. Najprej obvezno preberem besedo urednice, ker izvem, kakšna je tematika tekoče številke. Pritegnejo me številne rubrike, preberem strani z družabnimi dogodki, pisma bralcev pa prispevke o zdravju in prehrani, intervjuje z zanimivimi osebnostmi. Zanimajo me novice s pokojninskega področja. Preberem tudi rubriko Svetujemo vam. Rada rešujem križanke, sudoku, odgovarjam na nagradna vprašanja in miselne orehe. Znance in prijatelje sem navdušila za to revijo in marsikateri so jo tudi naročili.«

Drage upokojenke, dragi upokojenci,

na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja je bilo leto 2023 v smislu sprememb zakonodaje oziroma dela pri reformi bolj umirjeno, kot smo pričakovali. Pri delu zavoda pa smo se tudi zaradi sprememb v preteklih letih srečevali s povečanim obsegom dela.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je julija socialnim partnerjem predstavilo dolgo pričakovana izhodišča za pripravo sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji. Predstavljeni cilji sprememb so: dostojnost pokojnin, vzdržnost sistema, transparentnost sistema in izboljšanje zaupanja.

aktualno

Rokodelstvo je naše dediščinsko bogastvo, zato znanja, veščine in spretnosti rokodelcev ne smejo v pozabo in jih je nujno ohranjati za prihodnje rodove. Zadnja leta doživlja svojevrsten preporod, saj je zlasti mlajša generacija v njem prepoznala podjetniški potencial. O pomembnosti rokodelstva za sodobni čas priča tudi dejstvo, da je Evropska unija leto 2023 razglasila za leto spretnosti in veščin.

Rokodelski izdelki so narejeni pretežno ročno, predvsem pa v majhnih količinah in unikatno, zato so dražji od podobnih industrijskih izdelkov. To zavedanje žal ogroža preživetje panoge, pod okriljem katere je uradno prepoznanih že 70 rokodelskih dejavnosti. Da se to ne bi zgodilo, je Slovenija prvič v zgodovini potrdila zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Poleg Nemčije smo edina evropska država, ki je sprejela tovrsten zakon. Ta med drugim upošteva vse, ki delujejo na področju rokodelstva, omogoča prenos rokodelskih znanj, spretnosti in veščin, ureja zaščito kakovostnih rokodelskih izdelkov, spodbuja medsebojno povezovanje rokodelskih centrov in organizacij ter določa ukrepe za ohranjanje in razvoj rokodelstva, tudi s finančnimi razvojnimi spodbudami prek javnih razpisov in javnih pozivov.