REGRES

Bralec ima zaposlena delavca s krajšim delovnim časom in ga zanima, kako je z njunim regresom. Prvi je bil do 30. aprila zaposlen za polovični delovni čas 20 ur tedensko. Od 1. maja do konca novembra pa je zaposlen za polni delovni čas 40 ur tedensko. Drugi delavec je že nekaj let na podlagi invalidske odločbe zaposlen za polovični delovni čas 20 ur tedensko.

Če je polovična ali katera druga zaposlitev, ki je krajša od polne, posledica prostovoljne odločitve delavca in delodajalca, potem pripada sorazmerni del regres.

POSLUŠANJE

Naročnica mi je med pogovorom zaupala, da ji je šestletni vnuk povedal, kako zelo rad je pri njej v varstvu. Ne samo zaradi razvajanja s hrano in dobro voljo, ampak tudi zato, ker ima občutek, da je edina, ki ga velikokrat zares posluša. Drugi odrasli nimajo nikoli časa.

Poslušanje je eden od glavnih načinov sprejemanja informacij. Na žalost pa večina izmed nas med opravki za to aktivnost izrablja le četrtino zmogljivosti. Večina misli, da smo dobri poslušalci, vendar ni tako. S stoodstotno zmogljivostjo lahko prisluhnemo samo kratkim in zanimivim informacijam, če poslušamo zanimivo daljše predavanje, pa je to precejšen umski napor. Med poslušanjem in slišanjem je namreč velika razlika. Slišati pomeni, da se ušesa odzivajo na zvočno valovanje. Poslušanje pa pomeni več kot to, saj zahteva, da možgani to valovanje interpretirajo in se nanj odzivajo. Kako izboljšati zmožnost poslušanja? Prvič, pretvarjajte se, da morate informacijo posredovati naprej. Če boste poskusili, boste presenečeni, koliko si boste zapomnili. Drugič, temu, kar slišite, pripišite pomen. Tretjič, kar si je vredno zapomniti, zapišite. Četrtič, vzpostavite očesni stik. Petič, sprašujte in odgovarjajte. Tako boste aktivirali možgane in govorcu dali vedeti, da ga poslušate.

PROSTOVOLJNA VKLJUČITEV V OBVEZNO ZAVAROVANJE

Bralka navaja, da je njena sorodnica zaradi bolezni nezaposljiva oseba, kar je bilo ugotovljeno v posebnem postopku pri zavodu za zaposlovanje. Trenutno dobiva socialno podporo in varstveni dodatek, zato jo zanima, ali je smiselno, da bi ji starši plačevali prispevke za pokojninsko zavarovanje. Stara je 34 let in nima niti dneva pokojninske dobe. Obstaja namreč skrb, da mogoče le ne bo vse življenje upravičena do socialnovarstvenih dajatev, ki jih trenutno prejema.

PALIATIVNA OSKRBA

Svojci, ki doma skrbijo za bolnega sorodnika, so v hudi stiski, zanima jih, kako lahko najbolje poskrbijo za umirajočega, njegovo udobje in preprečevanje bolečin.

Spremljanje umirajočega je šola življenja, v kateri se zavemo, da sta v življenju zanesljivi le dve stvari – rojstvo in smrt. In ko se prikrade neozdravljiva bolezen, ki močno poseže v življenje bolnika in njegove družine, si mu svojci želijo nameniti čim več časa ter mu pomagati po najboljših močeh. Vendar smrt danes dojemamo kot poraz, kar pa umirajočim ni v pomoč. Svojci se nemalokrat spopadajo z občutki krivde, da zanje ne naredijo dovolj. Pogosto do zadnjega diha bijejo bitko in se zato, da bi ustregli bližnjim in čim dlje ostali aktivni, trudijo prek svojih zmožnosti, namesto da bi se v miru pripravili na trenutek slovesa.

O BAKTERIJI HELICOBACTER PYLORI

Spomladi zaradi povečanih alergenov v zraku pospešeno deluje tudi imunski sistem. Poveča se koncentracija histamina v telesu, ki med drugim pospeši izločanje želodčne kisline in povzroča več želodčnih težav. Predvidevam, da je bilo zato tokrat več vprašanj glede bakterije Helicobacter pylori (H. pylori). Bralce so zanimali testi za dokaz prisotnosti bakterije, zakaj je potrebno zdravljenje z dvema antibiotikoma, kdaj je smiselno preveriti uspešnost terapije, zakaj zdravniki predpisujemo različne antibiotike in ali je potrebno 14-dnevno zdravljenje. 

ČLANSTVO V KMETIJSKO-GOZDARSKI ZBORNICI

Bralka je stara 82 let in že 30 let ne obdeluje več kmetije. Poseduje le dva hektarja njiv in travnikov ter tri hektarje gozda, kljub temu vsako leto prejme položnico za plačilo prispevka za članstvo v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Bralka meni, da ni nobenega razloga, da mora plačevati članarino, in bi rada izstopila iz zbornice.

 Žal je odgovor zelo preprost: zakon določa obvezno članstvo vseh fizičnih in pravnih oseb, ki so lastniki, zakupniki, uživalci ali imetniki pravice uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije in katerih katastrski dohodek presega določeno vrednost (167 evrov). Gre za katastrski in ne za dejanski dohodek od kmetije oziroma kmetijskih zemljišč. Ker je omejitev postavljena tako nizko, ima zbornica več kot 100.000 obveznih članov. Druge zbornice imajo le prostovoljne člane, kmetijsko-gozdarska zbornica pa je ena redkih, za katero zakonodajalec vztraja pri tem, da je članstvo v njej obvezno, čeprav člani dejansko nimajo enakih poklicnih interesov in je njihova edina skupna točka, da so lastniki, zakupniki, uživalci oziroma imetniki pravice uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov.

ODPRAVNINA IN NADOMESTILO ZA BREZPOSELNOST

Bralec je v podjetju, ki sta ga pred kratkim od očeta prevzela naslednika, zaposlen več kot deset let. Kmalu po prevzemu sta začela optimizacijo poslovanja. Za zdaj še ni govora o odpovedi, je pa dobil resno ponudbo za zaposlitev, zato razmišlja o odpovedi. Odpravnine verjetno ne bi dobil. Ima pogodbo, ki je bila zaradi začasno povečanega obsega dela sklenjena le za določen čas treh mesecev. Zanima ga, ali je upravičen do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje, če mu po poteku pogodbe za določen čas novi delodajalec zaposlitve ne bi podaljšal.